Trump: "Mojo globalno moč omejuje le moja morala. Mednarodnega prava ne potrebujem"

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Times dejal, da se v zunanji politiki čuti zavezan samo svoji vesti. Na vprašanje, kaj omejuje njegovo globalno moč, je odgovoril: "Da, ena stvar je. Moja lastna morala. Moja lastna pamet. To je edino, kar me lahko ustavi. Mednardnega prava ne potrebujem", poročajo tuje tiskovne agencije.

Na dodatna vprašanja je vendarle dejal, da sicer mora upoštevati mednarodno pravo, da pa je to "odvisno od tega, kaj je vaša definicija mednarodnega prava".

Na vprašanje, ali je njegova prednostna naloga ohranitev Nata ali pridobitev Grenlandije, pa je odgovoril, da "bo morda to izbira".

Dejal je, da bi po njegovem mnenju morala biti Grenlandija v ameriški lasti, ker je "to psihološko potrebno za uspeh". Trump apetite do tega danskega avtonomnega ozemlja sicer utemeljuje z nacionalno varnostjo ZDA.

Nemški predsednik: ZDA uničujejo svetovni red

Po ameriškem napadu na Venezuelo in Trumpovem pogledovanju h Grenlandiji se evropski voditelji odzivajo vedno ostreje. Zelo kritičen je bil v sredo nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki pravi, da ZDA uničujejo svetovni red.

V govoru na dogodku pred njegovim 70. rojstnim dnem je rusko agresijo v Ukrajini označil za prelomnico, zadnje ameriške poteze pa za drugi zgodovinski prelom. "Tu je zlom vrednot pri našem najpomembnejšem partnerju, ZDA, ki so pomagale zgraditi ta svetovni red," je dejal po poročanju Reutersa.

Nemški predsednik je dejal, da je erozija svetovnega reda že dosegla napredno fazo. Opozoril je, da so manjše in šibkejše države v nevarnosti, da postanejo popolnoma brez obrambe. "Gre za to, da preprečimo, da bi se svet spremenil v razbojniško jamo, kjer si najbolj brezvestni vzamejo, karkoli želijo. Kjer se regije ali celotne države obravnavajo kot lastnina peščice velikih sil," je še dejal po poročanju Reutersa.

Steinmeier je ob tem poudaril, da je treba ponovno pregledati evropsko varnostno politiko. Zavzel se je tudi za nemško vojaško okrepitev. "Ne smemo biti šibki. Nemčija lahko igra vlogo le, če nas jemljejo resno, tudi vojaško," njegovo izjavo navaja Guardian.

Macron ZDA obtožil, da se oddaljujejo od nekaterih zaveznikov

Za ostre komentarje zadnjih ameriških potez je poskrbel tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. "ZDA so uveljavljena velesila, vendar se postopoma oddaljujejo od nekaterih svojih zaveznikov in se osvobajajo mednarodnih pravil, ki so jih še nedavno spodbujale," je dejal.

Dodal je, da multilateralne institucije delujejo vse manj učinkovito in da smo se znašli v svetu, ki si ga velike sile želijo razdeliti. Pri tem je omenil Rusijo in tudi Kitajsko, ki jo je opisal kot "vzpenjajočo se velesilo", in jo pozval k zmanjšanju trgovinske in gospodarske agresivnosti.

Previden pa je dane bil tudi francoski minister za zunanje zadeve Jean-Noel Barrot. "Ne, evropska civilizacija ne bo izginila. A da, naš politični red je danes v nevarnosti kljub svoji dragoceni stabilnosti v nepredvidljivem svetu, kljub svojemu ogromnemu znanstvenemu, tehnološkemu, kulturnemu in finančnemu bogastvu," je dejal Barrot.

"Nič nam ne zagotavlja, da bomo čez deset let še vedno živeli v EU"

Ob tem je dodal, da Evropa ni na robu civilizacijskega izbrisa in "predrznim glasovom", ki to trdijo, svetoval, naj bodo raje pozorni na svoj lastni izbris. Očitno se je odzval na decembra lani objavljeno ameriško strategijo nacionalne varnosti, v kateri je Trumpova administracija med drugim zapisala, da Evropi zaradi migracij grozi civilizacijski zaton.

ZDA je Barrot v govoru opisal kot zaveznico, s katero niso vedno usklajeni. "V nekaj mesecih se je nova ameriška administracija odločila - in to je njena pravica -, da ponovno razmisli o vezeh, ki nas povezujejo. A tudi naša pravica je, da zgodovinski zaveznici ne glede na to, kako zgodovinska je, rečemo ne, ko je njen predlog nesprejemljiv in ko ji moramo reči ne," je poudaril Barrot.

Po mnenju francoskega zunanjega ministra Evropsko unijo od zunaj ogrožajo nasprotniki, ki poskušajo razrahljati vezi solidarnosti v uniji, od znotraj pa EU slabi utrujenost od demokracije. "Bodimo jasni: danes nam nič ne zagotavlja, da bomo čez deset let še vedno živeli v Evropski uniji, kot jo poznamo," je dejal Barrot.